[KOLUMNA] Blockchain — muha enodnevnica ali tehnologija z uporabno vrednostjo?

Pomembno je, da tudi po prvem zagonu in kriptonavdušenju ne pozabimo podpreti blockchain podjetij, ki so tako pogumna, da orjejo ledino na tehnološkem področju in kreirajo inovativne produkte, ki so zagotovo znanilci nove dobe.

Rast vrednosti kriptovalut, ki smo ji priča v tem obdobju, med bolj in manj poučeno javnostjo povečuje tudi zanimanje za kriptoimetja. A vendar opažamo, da splošna osveščenost o tehnologiji veriženja blokov v Sloveniji še vedno temelji na enačajih med pojmi bitcoin, kriptoimetja in blockchain, kar seveda ni res. Tako kot bitcoin ni edino kriptoimetje, tudi kriptoimetja niso edini primer uporabe tehnologije blockchain.

Zato je v času, ko cene kriptoimetij letijo v nebo, fokus smiselno obrniti tudi na tehnologijo, ki kriptoimetja omogoča — to je na blockchain, ki ga (precej neposrečeno) prevajamo kot tehnologijo veriženja blokov.

Tehnologija blockchain se uspešno uporablja pri sledenju v dobavni verigi, kot temelj e-identitete, kot gradnik, ki izjemno izboljšuje kibernetsko varnost in zasebnost, ali pri komuniciranju pametnih (IoT) naprav — skratka povsod tam, kjer je pomembno, da se zaupanje s centralnih institucij prenese na tehnologijo. To je pravzaprav tudi največja inovacija tehnologije blockchain.

Številni pa imajo blockchain še vedno za muho enodnevnico, torej za trenutno aktualno tehnologijo, ki nima dolgoročnega pomena. Naj spomnim, da so v preteklosti podobno menili tudi o internetu, elektronski pošti, družabnih omrežjih in še kakšni drugi tehnološki inovaciji, ki je pomembno vplivala na spremembo družbe, v kateri živimo.

Medtem pa je Evropska komisija blockchain kot eno od tehnologij, ki bodo pomembno vplivale na evropski prostor in razporeditev tehnološke moči, prepoznala že leta 2018. S tem namenom je istega leta ustanovila Evropsko blockchain partnerstvo (EBP), kjer so članice evropske države, Slovenija pa je zapisana celo med ustanovitelje.

EBP si prizadeva za vzpostavitev evropske blockchain servisne infrastrukture (EBSI), ki bo v prvi vrsti namenjena krepitvi varnosti in zasebnosti javnih storitev v evropskem prostoru s pomočjo blockchaina.

Znotraj EBSI so definirali tudi štiri fokusna področja, zato se v prvi fazi vzpostavljanja infrastrukture posvečajo predvsem notarizaciji dokumentov, diplomam, e-identiteti in varni izmenjavi podatkov. V delovnih skupinah EBSI so aktivni tudi slovenski strokovnjaki za blockchain, medtem ko ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo sodeluje in koordinira delovanje EBP.

Se sprašujete, na kakšne način tehnologijo blockchain izrablja domače gospodarstvo? Predvsem na področju financ Slovenci že nekaj let lahko uporabljamo rešitve, ki temeljijo na blockchainu. Tako lahko kriptoimetja kupujemo na domači menjalnici in jih varno hranimo na slovenski strojni denarnici, s pomočjo plačilne infrastrukture pa s kriptoimetji lahko tudi nakupujemo v številnih slovenskih in tujih trgovinah.

Kot spodbudo inovacijam, ki temeljijo na naprednih tehnologijah, torej tudi blockchainu, je leta 2018 Slovenija pripravila razpis Demo piloti II, v celoti vreden 73 milijonov evrov. Za sofinanciranje je bilo odobrenih 32 konzorcijskih prijav, v katere je skupaj povezanih kar 184 slovenskih podjetij, ki so s tem dobila zagon za razvoj inovativnih blockchain produktov na področju e-mobilnosti, e-identitete, energetike, interneta stvari in sledenja v dobavnih verigah.

Te rešitve iz pilotne faze sedaj postopoma že prehajajo v fazo testiranja in nato produkcije, ko bodo namenjene vsakodnevni rabi. To je bilo tudi pričakovano, saj povprečen razvoj tehnoloških rešitev traja od tri do pet let in dlje.

Zato je pomembno, da tudi po prvem zagonu in kriptonavdušenju ne pozabimo podpreti blockchain podjetij, ki so tako pogumna, da orjejo ledino na tehnološkem področju in kreirajo inovativne produkte, ki so zagotovo znanilci nove dobe. Pri tem nikakor ne gre za muho enodnevnico niti za aktualno gibanje cene bitcoina, temveč za pomembno tehnološko in družbeno inovacijo.

*Članek je bil prvotno objavljen v spletni prilogi časnika Finance.